Prebudi se, ali pa ne

Naš višji jaz nas ves čas vodi. Prav nobene možnosti ni, da bi lahko naredili kak napačen korak. Še več, napačnih korakov sploh ni. Vsak korak, za katerega se odločimo, je naš lasten edinstven doprinos k celoti. Naš višji jaz je tisti, ki se odloča.

neskončno vesolje lahko vsebuje vse to ob istem času, višji jaz in zemeljski jaz se oba odločata; in imeti svobodno voljo in slediti božanskemu načrtu obenem.
smisel življenja je izkušati in so-ustvarjati skozi izkušanje
pri tem lahko uživamo, ali pa ne, kot želimo. ni potrebe, da bi bili srečni. ni razlike, če trpiš
prebuditi se ali ne, ni bistveno vprašanje
na koncu bo zagotovo prišlo do prebujenja, a koncept konca sploh ne obstaja
tako kot bodo dežne kaplje slej ko prej prekrile vso površino, tudi če padajo naključno
naključnost je božanski načrt, ki ga v tem trenutku še ne moremo razumeti
ko se prebujamo v zavedanje tega, kdo v resnici smo, in se spominjamo, da smo Vesolje, Eno z vsem, stvarniki izvora izza vseh izvorov, da smo ustvarili sami sebe, lahko ustvarimo KARKOLI, ni popolnoma nobenih omejitev
ko se prebudimo, smo lahko bolj v ujemanju, a tudi to ni bistveno vprašanje, je le naša izbira, in del božanskega načrta je, da se nekateri prebudijo prej in nekateri kasneje in vse mora biti kot je, kajti mi sami to ustvarjamo točno tako na najbolj zanimiv in izpolnjujoč način
nikamor se ne mudi
prav in narobe ne obstaja, seveda
prav ničesar ni za narediti in ničesar ni mogoče narediti narobe
vse je igra in del igre, VSE
to pisanje je tisto, kar si izbiram, in je popoln izraz mojega jaza
izbiram si, da pri tem uživam in da me to ne obseda
LJUBEZEN ni nič bolj pomembna kot karkoli drugega
v svojem bistvu smo ljubezen, pa če to čutimo ali ne
nobene posebne vrednosti ni v prebujenju
ni nobenega duhovnega poslanstva za vsakega izmed nas
mi sami smo poslanstvo, sproti ko živimo, nič ga ne more predvideti ali voditi, istočasno pa je nekako popolno in božansko usklajeno, s strani zavesti Celote, in nikakor ni mogoče dojeti Celote, dokler si še vedno utelešen (ali ne) v tem manifestiranem Vesolju, šele takrat, ko se enkrat vrnemo nazaj v izvor vseh izvorov.
Vse kar lahko je, je, in bo, brez ponavljanja, v prehajanju skozi vsa izkustva, mogoča in nemogoča, in obenem se bo večno ponavljalo, ujeto v kroženje začaranega/dobrodejnega kroga, kajti vse je isto
In spet, vse to zaznavamo in izkušamo ravno zdaj in tukaj, obstajajo pa še tako zelo drugačna Vesolja in izviri in celo izviri izza vseh izvirov, saj ima vse neskončno nivojev in ničemur preprosto ni konca ne kraja, niti v času in prostoru niti v konceptualnosti niti v zavesti, in vsemu, kar bi bilo fiksno in statično, pride nekaj novega, nekaj povsem drugačnega, vedno.
Ni ustavljanja, a istočasno je vse trdno zamrznjeno in nepremično in nespremenljivo in samo izgleda spremenljivo in spreminjajoče.
Vse je iluzija, in iluzija je resnična, tako kot resničnost ni. Vse so sanje, plod naše domišljije, in ni načina, da bi kdajkoli dokazal nasprotno.
Ko se prebudiš iz enih sanj, se znajdeš v drugih. Koliko jih je? Koliko nivojev? Nikoli ne boš vedel.
A "Vse kar je" ve, popolna in dovršena zavest, in ti si del nje in istočasno njena Celota.
Vse je le tako zelo zelo skrivnostno in zanimivo nespoznavno, nepredstavljivo, resnično neskončno. To se ne bo nikdar zaključilo, nikdar iztrošilo, nikdar izteklo.
To je igra noro nedoumljivih razmerij, mi pa smo figure na šahovnici, in šahovnica sama, in igralec, in opazovalec, in prav vse, kar si lahko izmisliš in dodaš na ta seznam. Plastelin vsega obstoja, forme in potencial, prazno in brezizrazno, bleščeče in vsemogočno, to je zgodba vseh zgodb, pesem neskončne globine in miline in vsebine, končni odgovor na vse, in nič, tisto, kar ne more biti izraženo ali omenjeno nikakor drugače kot s Seboj.

In vse to si TI.