vpogledi

Pravo sodelovanje med ljudmi bo mogoče, ko bomo drug na drugega gledali res tako kot na svoje brate in sestre, starše in otroke. Vsi ljudje na svetu smo na istem, enakovredni smo in nerazdružljivo povezani. Vse odločitve, zasebne doma, poslovne v službi in družbene na višjih ravneh združevanja, bomo sprejemali soglasno, na isti način kot jih sedaj sprejemamo znotraj svoje družine. Naša medsebojna ljubezen bo brezpogojna in iskrena. Resnično bomo želeli dobro vsem ljudem, tako kot sebi tudi vsem drugim, ne samo bližnjim, temveč tudi tujcem. Poskrbeli bomo drug za drugega, da bo res vsak, čisto vsak, sit, zdrav in vesel. Na svetu je zadosti vsega, da se imamo lahko vsi zelo dobro. Nihče več si ne bo grabil več kot potrebuje, ker za to preprosto ne bo več potrebe, ker to ne bo več imelo nobenega smisla. Vsak bo imel vse, kar bi si lahko želel, lahko bo živel, kjer bo hotel in kakor bo hotel, delal bo tisto, kar ga bo najbolj veselilo. Nekateri ljudje ne bodo delali nič, niti ne bodo us

Človeštvo sveta, spomnite se kdo ste in odkod prihajate. Spomnite se svoje prihodnosti. Jaz sem ti in te besede so tvoje lastne besede. Najdi jih v svojem najglobljem srcu in vedel boš, da so resnične. Dolgo nazaj, tako dolgo, da čas pravzaprav več nima smisla, smo se soglasno odločili, da se bomo potopili v popolno pozabo. Hoteli smo izkusiti ločenost drug od drugega. In smo jo. To je ločenost. Si sam in osamljen, si nerazumljen, neljubljen, nespoštovan. Si izobčenec naše družbe, pa tudi samega sebe. A vendar je to le iluzija. Odločili smo se bili, da bomo našli pot ven iz našega stanja obupa in teme skupaj, kot Eno, kar tudi smo. Zato se spomni. Spomni se naše odločitve, spomni se našega načrta. O tem smo se vsi strinjali. Sprogramirali smo si bili svoj um in ustvarili neprebojno matrico. V ta sistem smo vključili vse, kar si lahko zamisliš. Poskrbeli smo, da ni lahkega izhoda ven. Dokler si povsem ne prebudimo svoje zavesti in se vsega ne spomnimo, ne moremo nič. Vsi ostali izhodi