Novo sodelovanje

Pravo sodelovanje med ljudmi bo mogoče, ko bomo drug na drugega gledali res tako kot na svoje brate in sestre, starše in otroke. Vsi ljudje na svetu smo na istem, enakovredni smo in nerazdružljivo povezani. Vse odločitve, zasebne doma, poslovne v službi in družbene na višjih ravneh združevanja, bomo sprejemali soglasno, na isti način kot jih sedaj sprejemamo znotraj svoje družine. Naša medsebojna ljubezen bo brezpogojna in iskrena. Resnično bomo želeli dobro vsem ljudem, tako kot sebi tudi vsem drugim, ne samo bližnjim, temveč tudi tujcem. Poskrbeli bomo drug za drugega, da bo res vsak, čisto vsak, sit, zdrav in vesel. Na svetu je zadosti vsega, da se imamo lahko vsi zelo dobro. Nihče več si ne bo grabil več kot potrebuje, ker za to preprosto ne bo več potrebe, ker to ne bo več imelo nobenega smisla. Vsak bo imel vse, kar bi si lahko želel, lahko bo živel, kjer bo hotel in kakor bo hotel, delal bo tisto, kar ga bo najbolj veselilo. Nekateri ljudje ne bodo delali nič, niti ne bodo ustvarjali, pač pa bodo s svojo samo prisotnostjo povzdigovali duha celotni skupnosti. To bo njihova izbira in naša izbira bo, da jih bomo sprejemali brezpogojno, saj jih bomo razumeli. Večina ljudi pa bo neumorno ustvarjala, umetnino za umetnino, sama izvirna dela, edinstvena in neponovljiva. Nikamor se nam ne bo mudilo, nikomur se ne bo treba dokazovati. Vse bo opravljeno učinkovito in z milino, s strastjo in s polno pozornostjo, saj bo vsak delal z veseljem in na svoj način. Inteligentno bomo našli načine združevanja vsega, kar bomo ustvarjali in izdelovali, četudi bomo delali vsak s svojim pristopom in s svojim odtenkom. Odpravili bomo vse osnovne ovire, ki so popolnoma nepotrebne v naši družbi: neiskrenost, tekmovalnost, pohlep in pogoltnost, škodoželjnost, sovraštvo in nesprejemanje, ljubosumnost, nemir, nesamozavest, in vse ostale negativnosti. Ker bomo vsi na isti strani, kot ena ljubeča družina, nič od tega ne bo več nikomur koristilo. Vsak trenutek se bomo polno zavedali naše enosti in tega, da se vse vrača - kar rečeš in narediš drugemu, pride slej ko prej nazaj k tebi. Zato bomo vedeli, da je edino smiselno živeti skrajno pozitivno, v ljubezni, miru, sprejemanju, enakovrednem dajanju in sprejemanju. Lastnina ne bo potrebna, vse si bomo lahko velikodušno delili. Naša moč in učinkovitost bo v takih razmerah neprimerno večja, zato bomo lahko v izjemno kratkem času opravili vse nujno potrebno za preživetje, ves preostali čas bo na razpolago za čisto uživanje in ustvarjalno izražanje, za pustolovščine telesa, srca in uma. Brez zavor programiranega uma in nenehnega nadzora hierarhije, brez medsebojnega omejevanja in zatiranja, bomo dosegali neslutene vrhunce na vseh področjih. Znanost, stroka, filozofija, umetnost, vera in duhovnost se bo prelivalo in zlilo skupaj. Vsi bomo delno podkovani v vsem in mojstri v tistem, kar nas bo strastno zanimalo. Dosegli bomo vse, kar si bomo lahko zamislili. Naša zavest bo polno prebujena in ustvarjali bomo svojo resničnost brez zadržkov. Nihče si zdaj ne more zamisliti, kaj vse še bo, takrat.

Kako pa priti do tja? Kdo se bo moral odreči svojemu pogledu in se podrediti drugim? Nihče! V tem je ves čar. Vesolje je poskrbelo za vse. Moramo le zaupati. Sebi in drugim. Do sebe in do vseh lahko kadarkoli, že zdaj, začutimo brezpogojno ljubezen. Zakaj bi jo omejevali le na svoje najbližje? Poglejmo drug drugemu v srce, pa bomo takoj videli, da smo enaki, da smo isti, pod kožo. Odprimo se in odvrzimo vse svoje maske, pokažimo vsemu svetu, kdo v resnici smo. In ko se bo to začelo dogajati, bomo sprevideli našo povezanost, enost. Prvi korak je torej, da sprejmemo sami sebe, da postanemo samozavestni na edini pravi način, z ljubeznijo in razumevanjem ter sočutjem. Šele takrat si upamo povsem odpreti se svetu in drugim ljudem, izraziti svoje resnično bistvo. Naši motivi postanejo čisto drugi, nimamo več kaj skrivati, nimamo več kaj izgubiti, niti pridobiti, kot posamezniki. Zavemo se, da lahko pridobimo le kot celota, vsi skupaj. Smisel je v povezovanju, popolnem zlivanju brez predsodkov in pričakovanj. Brezpogojna ljubezen, kot znotraj družine, pomeni, da smo skupaj zato, ker smo se našli skupaj, ne zato, ker imamo zavoljo tega neko korist. Ker se imamo radi. Sodelujemo, ker se imamo radi, ker radi sodelujemo. Veselimo se vsega, kar nas časa, vsega, česar se lotevamo. Vse je sebi namen, ni skritih motivov zadaj. Stopimo skupaj, vse kar smo in kar imamo damo na skupno mizo in se skupaj mirno in pametno dogovorimo, kako s tem naprej. Najdemo pot, vedno. Kdo pa jo bo, če ne mi vsi skupaj? Čakajo nas neskončno lepi in zanimivi časi. Jih že čutiš? Pridi. <3