O denarju, izmenjavi, obilju in moči

*POZOR - RAZKRITJA SPODAJ*

Denar sam po sebi ni niti slab niti dober. Seveda, to velja za vse. A pri denarju imamo ogromno zelo močnih programov, ki nas držijo ujete v naša prepričanja. Ne bom ponavljal vsega, kar se zdaj povsod govori o denarju. Priporočam članek Inelije Benz o tem. Kar želim dodati je to, da je morda največja iluzija v zvezi z denarjem, v katero verjamemo, da je denar omejen. Da obstaja le omejena količina denarja, končna količina, pa še ta količina ni ravno velika. Od tu naprej sledijo preprosti zaključki. Če imaš ti več denarja, ga ostane manj za druge. Če dobiš denar, ga dobiš od nekoga drugega, torej ga oni izgubijo. Zato moramo tekmovati za denar. Nekateri izmed nas bi ubijali, da bi prišli do več denarja, in nekateri bi raje umrli, kot vzeli preveč denarja. Na koncu pa je to vse enako. Ujeti smo v iluzijo, v program.

Izmenjavo lahko definiramo takole: kar damo, moramo dobiti nazaj. Plačujemo za stvari, ki jih kupimo. Denar menjamo za dobrine, storitve, ali za drug denar. Spet se okrog tega nabere ogromno problemov. Izmenjava je pogosto slaba, neuravnovešena, neizenačena. Nekaj damo, a ne dobimo ničesar v zameno. Preplačamo stvari. Kvaliteta izdelka je slaba. Ljudje hočejo zaslužiti več denarja, kot je dejanska vrednost izdelkov. Ali pa smo perfekcionisti in hočemo proizvajati izdelke najvišje kvalitete ali ponujati osupljivo izjemne storitve, pa se vendar ne moremo pripraviti, da bi za to ustrezno zaračunavali. In kaj sploh je zadosti, kaj je dejanska vrednost? Ali obstaja nek absolutni menjalni tečaj za karkoli?

Moj pogled je, da obstaja neskončno obilje vsega. Vesolje je neskončno v svojih resursih, pa ne samo to, nove reči se lahko v trenutku zmanifestirajo. In mi smo Stvarniki, mi smo tisti, ki manifestiramo, mi smo Vesolje samo. Zato ne more nikoli biti pomanjkanja, nikoli, razen če ga sami želimo imeti. Morda želimo izkušati pomanjkanje, nemoč, ločenost, osamitev, in zato ustvarjamo svet s takimi in drugačnimi pravili, nato pa se potopimo vanj, in v pozabo. Igramo se to igro. Nočem pokvariti zabave, in vem, da je ne bom, saj mi bodo samo tisti verjeli, ki si to želijo - ostali pa lahko uživajo naprej v igri. Za tiste pa, ki ste imeli dovolj in ki se želite prebuditi, to je to. Pomanjkanja ni. Je le obilje. Če želiš izkušati obilje, se moraš le ozreti okrog, zadihati, in začeti manifestirati vse, kar si želiš.

Denar smo morali uvesti, da smo sploh lahko izkušali pomanjkanje in ločenost. Pretvarjali smo se, da je nekaj, kar je pravzaprav brezmejno, bilo videti kot omejeno. Denar predstavlja moč, či, zmožnost delovanja, kot pravi Inelija. Če omejimo denar, omejimo sebe in svojo moč in zmožnost delovanja. Ko se zavemo, da omejitev ni, spet postanemo zmožni početi karkoli.

Prava izmenjava se nikoli ne vrši med nami in drugimi ljudmi. Vrši se med nami in Duhom, Vesoljem. In ker smo mi sami Duh, ker smo mi Vesolje, je izmenjava vedno popolna. Nikakor ni mogoče pokvariti te popolne izmenjave. In pravi občutek popolne izmenjave je občutek brezpogojne ljubezni. Kot pravi David Elliott, je ljubezen valuta izmenjave. In na nek način je celo sam koncept izmenjave le iluzija. V resnici smo vsi Eno z vsem, torej ne obstaja ločenost, ki bi potrebovala izmenjavo. Kdo sploh obstaja, ki bi izmenjaval, in s kom? A vseeno, dokler smo ljudje in dokler uživamo v tem, da smo posamezniki, ki se vračamo nazaj k svojemu Viru, potrebujemo izmenjavo, saj želimo izkušati ljubezen.

Torej je čisto preprosto. Smo neskončni. Smo brezmejni. Smo močnejši od vsega, kar si lahko zamislimo. No, o tem nisem prepričan, saj je naša domišljija tudi neskončna... Je obilje. Je popolna izmenjava. Jo lahko čutiš? Delamo lahko, kar hočemo. Lahko poganjamo svoje programe in jim verjamemo, ali pa se vtaknemo v vsako stvar in spremenimo resničnost, da bo bolj odgovarjala našim željam. Resnično smo Bogovi.