Kristalni most dveh resničnosti
Nocoj sem doživel najbolj globoko in pomenljivo izkušnjo v svojem življenju, do sedaj. Zgodila se je na krogu aktivnega dihanja, ki ga je vodil prijatelj Darko. Moja uvodna namera je bila nasloviti svoj program, da skušam ves čas ugajati drugim.
Po nekaj minutah dihanja sem se povsem sprostil. Nobenega odpora nisem čutil. Še preden smo začeli s formalnim delom kroga, se je nekdo kar naprej smejal in to mi je odprlo srce. Čutil sem toliko otroške sproščenosti v tistem smehu, da sem se počutil kot bi bil zaljubljen. Bil sem srečen, da sem tam, in pripravljen spustiti se.
Začel sem čutiti močno vibracijo skoraj po vsem telesu. Prva in druga čakra sta se mi začeli močno segrevati in nato je tudi srčna čakra začela vibrirati izredno močno. Srce se mi je odpiralo na način, ki ga še nikdar prej nisem izkusil.
Sprevidel sem, da mi ni treba narediti ničesar samo zato, da bi zadovoljil kogarkoli. Vedel sem, da sem že popoln točno tak kot sem. To védenje je bilo tako zaključeno in tako jasno, da je pustilo v meni trajen pečat. Vedel sem, da mi ni treba storiti prav ničesar. Ni se mi treba več ničesar naučiti. Ni mi treba spremeniti ničesar v sebi, niti zunaj sebe. Ni mi treba nikomur pomagati ali komurkoli govoriti, kako stvari stojijo. Vse je preprosto popolno, res. To sem vedel z vsako celico svojega telesa, z vsakim vlaknom svoje energije.
Bil sem svoboden. Popolnoma in čisto svoboden. Hotel sem se zasmejati. Zavedel sem se, da ni nobenega razloga, da se ne bi. Spustil sem se in nadvse božanski smeh se je pričel valiti iz mojih pljuč, iz mojega trebuha, skozi mojo odprto grleno čakro in ven v neskončnost. To je bil smeh čistega užitka in veselja, popolne prepustitve. Lebdel sem in se kopal v ljubezni.
Vedel sem, da se mi ni treba bati, da bi izgubil ta občutek popolnega miru in radosti. Ni pomembno. Saj je vedno tu. Če ga ne čutim, je tudi v redu. Spet se ga bom spomnil. Ni treba, da ga občutim ves čas. Pravzaprav obstaja celo dober razlog, da ga ne. Sam proces spominjanja, vračanja k tej svetlobi, mi pomaga širiti zavest. Vse je dobro, tako kot je.
Nato mi je postalo jasno, da grem lahko še dlje. Čutil sem se tako močnega in mogočnega. Vedel sem brez dvoma, da je čas dozorel za moj naslednji korak, da sem pripravljen, prvič v svojem življenju. Hotel sem se povezati bolj globoko in popolno s svojim izvorom, s prostorom, od koder prihajam. Že nekaj časa sem vedel, da je moje poslanstvo tukaj v tem življenju, da zgradim most med našo resničnostjo tukaj in med drugo, precej bolj eksotično resničnostjo v nekih drugih dimenzijah - nimam boljših besed za opis tega. Nekoliko nazaj sem že začel, s pomočjo prijateljice Veronice, graditi ta kristalni most. In nocoj sem šel še malo naprej.
Sprva sem ugledal zelo lepo barvo in čutil sem, da prihaja iz resničnosti mojega originalnega doma. Gre za mešanico turkizne, nebeško modre in čiste zelene barve, nekoliko prosojne, a zelo žive.
Nato sem čutil, kot da se moje telo prilagaja energijam in zavesti te eksotične resničnosti, ko prihaja sem čez most. Lahko bi rekel, da sem čutil, kako se mi telo spreminja v neke vrste kristal.
Razločno sem čutil, ali verjel, da služim kot prevodnik za prenos informacijskega originalnega načrta. Čutil sem ga, kako se spušča skozi mene, in to me je nekoliko segrelo.
Razumel sem, da pomagam prinašati semkaj v našo resničnost nekaj, čemur bi v starih časih rekli čista čarovnija. Danes bi lahko to imenovali potencialnost trenutnega manifestiranja resničnosti. Gre za resnično zelo zanimivo reč. Pod to potencialnostjo pa pravzaprav leži nekaj bolj splošnega, polje neke druge vrste energije/zavesti, nekaj kar bo ustvarilo, ko se zlije z našo energijo/zavestjo tukaj, nove in povsem drugačne zakone Vesolja, na fizičnem in tudi na vseh ostalih nivojih. Ti novi zakoni bodo omogočili, da bodo nekatere starodavne izgubljene tehnologije, kot so generator nične energije in pa teleportiranje, postale bolj dostopne vsem ljudem v našem vsakodnevnem življenju. Ta proces se je sedaj že začel in samo vprašanje časa je še, kdaj bo postal polno delujoč. Čedalje več bitij se bo tega začelo zavedati in bo s svojo podporo pomagalo, da se bo to zgodilo.
Zadnja glasba, ki smo jo poslušali med meditacijo, me je res močno ganila in takrat sem prvič sprevidel, v tistem globokem stanju, nekaj o tem mostu med dvema resničnostima in o svojem poslanstvu, in sicer, da je promet na mostu dvosmeren. V drugi smeri, iz naše resničnosti proti drugo-dimenzionalnem Vesolju, bomo kanalizirali človeški aspekt. Človekovo veliko ustvarjalnost, umetnost, domišljijo. Resnično je Človek pravi Stvarnik/Izumitelj brez primere in v izmenjavo bomo izvažali svoj veličasten dotik.
Proti koncu meditacije sem začel prizemljevati svoj novi nivo zavesti s pomočjo svojega žametnega malahita. To vibracijo sem stočil vanj, da jo bom lahko dosegel, kadar jo bom spet potreboval. Predstavljal sem si, kako se turkizno-modro-zelena barva moje nove vibracije zliva z in v zeleno barvo malahita.
Tedaj sem vedel, da imam od tistega trenutka naprej moč povezati se s svojo novo vibracijo kadarkoli želim in jo celo kanalizirati komurkoli, ki bi ga to zanimalo in bi bil pripravljen to sprejeti. Ob zaključku kroga dihanja sem dejansko čutil to vibracijo, kako teče skozi naš krog in se nalaga tudi v ostale.
Ko sem se vozil nazaj domov - in bil sem tako zadovoljen, da sem bil poslušal svojo intuicijo in prišel na ta krog dihanja, četudi mi je vsa logistika pri tem nagajala - sem doživel še eno močno vizijo. Ugledal sem dovršitev neke dobe našega Vesolja, ko bomo postali sposobni doživljati in manifestirati čisto vse, kar si bomo lahko predstavljali. Vse, prav vse, na kar lahko sploh pomisliš, je izvedljivo, že zdaj. Omejen si zgolj s svojo domišljijo in navdihom. Sama neskončnost vseh teh možnosti in naše rastoče zavesti v polno zmožnost doseganja vsega tega! Resnično preveč za naš um. In kot da to še ne bi bilo zadosti, mi je vizija razkrila v enem samem blisku védenja, da nam bo prihajajoče turkizno-modro-zeleno polje razširjene potencialnosti pomagalo stopiti na nov nivo, na povsem novo področje raziskovanja v globalno ultra-kozmični zavesti, kjer bo popolnoma nova, nespoznavna, nepredstavljiva, nezamisljiva resničnost ustvarjena/izumljena/manifestirana s strani nas, Človeških Bitij, v novi zori naše prave evolucije.
Resnično živimo v zelo zanimivih časih.
Po nekaj minutah dihanja sem se povsem sprostil. Nobenega odpora nisem čutil. Še preden smo začeli s formalnim delom kroga, se je nekdo kar naprej smejal in to mi je odprlo srce. Čutil sem toliko otroške sproščenosti v tistem smehu, da sem se počutil kot bi bil zaljubljen. Bil sem srečen, da sem tam, in pripravljen spustiti se.
Začel sem čutiti močno vibracijo skoraj po vsem telesu. Prva in druga čakra sta se mi začeli močno segrevati in nato je tudi srčna čakra začela vibrirati izredno močno. Srce se mi je odpiralo na način, ki ga še nikdar prej nisem izkusil.
Sprevidel sem, da mi ni treba narediti ničesar samo zato, da bi zadovoljil kogarkoli. Vedel sem, da sem že popoln točno tak kot sem. To védenje je bilo tako zaključeno in tako jasno, da je pustilo v meni trajen pečat. Vedel sem, da mi ni treba storiti prav ničesar. Ni se mi treba več ničesar naučiti. Ni mi treba spremeniti ničesar v sebi, niti zunaj sebe. Ni mi treba nikomur pomagati ali komurkoli govoriti, kako stvari stojijo. Vse je preprosto popolno, res. To sem vedel z vsako celico svojega telesa, z vsakim vlaknom svoje energije.
Bil sem svoboden. Popolnoma in čisto svoboden. Hotel sem se zasmejati. Zavedel sem se, da ni nobenega razloga, da se ne bi. Spustil sem se in nadvse božanski smeh se je pričel valiti iz mojih pljuč, iz mojega trebuha, skozi mojo odprto grleno čakro in ven v neskončnost. To je bil smeh čistega užitka in veselja, popolne prepustitve. Lebdel sem in se kopal v ljubezni.
Vedel sem, da se mi ni treba bati, da bi izgubil ta občutek popolnega miru in radosti. Ni pomembno. Saj je vedno tu. Če ga ne čutim, je tudi v redu. Spet se ga bom spomnil. Ni treba, da ga občutim ves čas. Pravzaprav obstaja celo dober razlog, da ga ne. Sam proces spominjanja, vračanja k tej svetlobi, mi pomaga širiti zavest. Vse je dobro, tako kot je.
Nato mi je postalo jasno, da grem lahko še dlje. Čutil sem se tako močnega in mogočnega. Vedel sem brez dvoma, da je čas dozorel za moj naslednji korak, da sem pripravljen, prvič v svojem življenju. Hotel sem se povezati bolj globoko in popolno s svojim izvorom, s prostorom, od koder prihajam. Že nekaj časa sem vedel, da je moje poslanstvo tukaj v tem življenju, da zgradim most med našo resničnostjo tukaj in med drugo, precej bolj eksotično resničnostjo v nekih drugih dimenzijah - nimam boljših besed za opis tega. Nekoliko nazaj sem že začel, s pomočjo prijateljice Veronice, graditi ta kristalni most. In nocoj sem šel še malo naprej.
Sprva sem ugledal zelo lepo barvo in čutil sem, da prihaja iz resničnosti mojega originalnega doma. Gre za mešanico turkizne, nebeško modre in čiste zelene barve, nekoliko prosojne, a zelo žive.
Nato sem čutil, kot da se moje telo prilagaja energijam in zavesti te eksotične resničnosti, ko prihaja sem čez most. Lahko bi rekel, da sem čutil, kako se mi telo spreminja v neke vrste kristal.
Razločno sem čutil, ali verjel, da služim kot prevodnik za prenos informacijskega originalnega načrta. Čutil sem ga, kako se spušča skozi mene, in to me je nekoliko segrelo.
Razumel sem, da pomagam prinašati semkaj v našo resničnost nekaj, čemur bi v starih časih rekli čista čarovnija. Danes bi lahko to imenovali potencialnost trenutnega manifestiranja resničnosti. Gre za resnično zelo zanimivo reč. Pod to potencialnostjo pa pravzaprav leži nekaj bolj splošnega, polje neke druge vrste energije/zavesti, nekaj kar bo ustvarilo, ko se zlije z našo energijo/zavestjo tukaj, nove in povsem drugačne zakone Vesolja, na fizičnem in tudi na vseh ostalih nivojih. Ti novi zakoni bodo omogočili, da bodo nekatere starodavne izgubljene tehnologije, kot so generator nične energije in pa teleportiranje, postale bolj dostopne vsem ljudem v našem vsakodnevnem življenju. Ta proces se je sedaj že začel in samo vprašanje časa je še, kdaj bo postal polno delujoč. Čedalje več bitij se bo tega začelo zavedati in bo s svojo podporo pomagalo, da se bo to zgodilo.
Zadnja glasba, ki smo jo poslušali med meditacijo, me je res močno ganila in takrat sem prvič sprevidel, v tistem globokem stanju, nekaj o tem mostu med dvema resničnostima in o svojem poslanstvu, in sicer, da je promet na mostu dvosmeren. V drugi smeri, iz naše resničnosti proti drugo-dimenzionalnem Vesolju, bomo kanalizirali človeški aspekt. Človekovo veliko ustvarjalnost, umetnost, domišljijo. Resnično je Človek pravi Stvarnik/Izumitelj brez primere in v izmenjavo bomo izvažali svoj veličasten dotik.
Proti koncu meditacije sem začel prizemljevati svoj novi nivo zavesti s pomočjo svojega žametnega malahita. To vibracijo sem stočil vanj, da jo bom lahko dosegel, kadar jo bom spet potreboval. Predstavljal sem si, kako se turkizno-modro-zelena barva moje nove vibracije zliva z in v zeleno barvo malahita.
Tedaj sem vedel, da imam od tistega trenutka naprej moč povezati se s svojo novo vibracijo kadarkoli želim in jo celo kanalizirati komurkoli, ki bi ga to zanimalo in bi bil pripravljen to sprejeti. Ob zaključku kroga dihanja sem dejansko čutil to vibracijo, kako teče skozi naš krog in se nalaga tudi v ostale.
Ko sem se vozil nazaj domov - in bil sem tako zadovoljen, da sem bil poslušal svojo intuicijo in prišel na ta krog dihanja, četudi mi je vsa logistika pri tem nagajala - sem doživel še eno močno vizijo. Ugledal sem dovršitev neke dobe našega Vesolja, ko bomo postali sposobni doživljati in manifestirati čisto vse, kar si bomo lahko predstavljali. Vse, prav vse, na kar lahko sploh pomisliš, je izvedljivo, že zdaj. Omejen si zgolj s svojo domišljijo in navdihom. Sama neskončnost vseh teh možnosti in naše rastoče zavesti v polno zmožnost doseganja vsega tega! Resnično preveč za naš um. In kot da to še ne bi bilo zadosti, mi je vizija razkrila v enem samem blisku védenja, da nam bo prihajajoče turkizno-modro-zeleno polje razširjene potencialnosti pomagalo stopiti na nov nivo, na povsem novo področje raziskovanja v globalno ultra-kozmični zavesti, kjer bo popolnoma nova, nespoznavna, nepredstavljiva, nezamisljiva resničnost ustvarjena/izumljena/manifestirana s strani nas, Človeških Bitij, v novi zori naše prave evolucije.
Resnično živimo v zelo zanimivih časih.
Comments
Post a Comment