Spoznaj samega sebe in bodi kar si

Mi smo čista Ljubezen, jasna Luč in nebrzdana Radost. To je naše bistvo, naša prava vibracija. Mi smo vse to skupaj, a naš jezik še ne premore besede, s katero bi to lahko izrazili, poimenovali.

V naše Vesolje, ki je Vesolje Ljubezni/Svetlobe, je nekoč prišla tudi tema. Tema, ki jo mi lahko poznamo le posredno, kot senco. Kjer je Luč zakrita, da je ne moremo več videti, vidimo senco in ji rečemo tema.

S temo so prišle v naše Vesolje vse tiste nam tuje energije, ki jim rečemo, da so negativne. Seveda pozitivnih in negativnih energij in stvari ni, take jih dela le naš osebni pogled zaradi naše ujetosti v dvojnost. Te tuje energije se hranijo z našo zavestjo.

Kadarkoli se nam v življenju zgodi nekaj negativnega in mi temu verjamemo, odpremo vrata tem tujim energijam v svoje bitje. Če nam nekdo vzbudi slabe občutke, jezo, strah, nelagodje, odpor, je to delovanje tujih, senčnih energij na nas. Če se odzovemo tako, da te občutke vzamemo zares, se jim podredimo in jim prostovoljno priznamo premoč. Takrat senčna energija dobi od nas dovoljenje za vstop v naše telo.

Postopoma se navadimo na delovanje senčne energije v nas. Začnemo jo dojemati kot del sebe in meja med njo in našo lastno energijo se zabriše. Kmalu več nismo sposobni razlikovati med obema. In kadarkoli se razjezimo, užalostimo, prestrašimo, smo ljubosumni, se počutimo več ali manjvredni, kadarkoli se nam zdi, da je v svetu ali v nas samih nekaj hudo narobe, takrat zaznavamo le občutke senčne energije, ki je ujeta v nas. To niso naši lastni občutki, kajti mi smo čista Svetloba in naši lastni občutki so Ljubezen, Mir in Radost. Pišemo jih z veliko začetnico, ker niso zgolj čustva, temveč stanje duha.

Pravilo palca je, da kadarkoli imamo negativne občutke, lahko zagotovo vemo, da to nismo mi sami, ampak da takrat v nas delujejo senčne energije. Pozabili smo, da to nismo mi. Če se želimo tega spet spomniti, se moramo prebuditi v zavesti. Dokler nismo prebujeni in nasedamo temnim občutkom, jim verjamemo, ne vidimo nobenega izhoda iz tega, obupujemo, se počutimo povsem nemočne, toliko časa nehote le hranimo in krepimo te senčne energije, ujete v nas.

Proti senčnim energijam se ni mogoče boriti, niti jih ne moremo sovražiti. Vse to, odpor, sovraštvo, vojna, nasilje, nesprejemanje, namreč sploh ni naše. Tudi to so le občutki in učinki senčnih energij. Kadar se jim predamo, samo še dodatno nalivamo olje na ogenj in dajemo še več moči senčnim energijam.

Ko se zavemo, globoko v svoji zavesti, kaj je kaj, kaj je naša lastna energija in kaj je tuja senčna energija, nas preplavi čista Ljubezen, saj to tudi smo. Začutimo ljubezen do sebe in vsega okrog nas, tudi do naših "sovražnikov" in do negativnega, do teme, do senčne energije. Nam namreč v našem bistvu ni mogoče resnično čutiti ničesar drugega kot le čisto nedolžno brezpogojno Ljubezen. Vse drugo je navidezno, je iluzija.

Z Ljubeznijo in polnim zavedanjem pride tudi Sprejemanje. Brezpogojno sprejemanje. Sprejemanje vsega kar je, v nas in v našem okolju. Pravo brezpogojno sprejemanje vključuje tudi sprejemanje vseh naših občutkov in reakcij na naše občutke v dani situaciji. Če se razjezimo, ker nas nekdo tako ali drugače napade, je naša pogosta reakcija, ki sledi, občutek krivde ali občutek nepopolnosti, ker smo se pustili razdražiti. Nato temu lahko sledi občutek nemoči in nevrednosti, obupa in ujetosti v začaran krog, ko se zavemo, da že leta in leta neuspešno poskušamo razrešiti vse te negativnosti v nas. Dejstvo pa je, da smo bili zopet opetnajsteni, saj nas je senčna energija znova prepričala, da so vsi ti negativni občutki naši, pa v resnici sploh niso. Vse to je le zelo dodelana iluzija, ki nas drži prikovane na mestu. Pravazprav se mi sami ohranjamo na isti točki, saj smo mi edini, ki imamo moč nad vsem, kar se nam dogaja v našem življenju.

Ko se zavemo svoje moči soustvarjanja resničnosti, ko sprejmemo z Ljubeznijo vse kar je, ko iz prve roke lahko čutimo razliko med svojo lastno energijo in ujeto senčno energijo, se lahko kadarkoli odločimo, da bomo takoj preklicali pogodbo, ki smo jo nekoč v preteklosti sklenili s to tujo energijo. Takrat lahko usmerimo vso svojo pozornost na našo lastno energijo, ki jo morda lahko vidimo kot zlato-rumeno energijo svojega višjega jaza, in ji damo zeleno luč, jo prosimo, da nežno in ljubeče pospremi vso ujeto energijo ven iz našega bitja. Pri tem si lahko pomagamo z dihom, ki je nosilec naše lastne energije.

Uporabimo lahko kakršnokoli tehniko, da si odpremo srce, da začutimo ljubezen do sebe in svojo lastno vibracijo, lastno energijo. V začetku je to najpomembnejša stvar, ki nam pomaga priti do polnega zavedanja, kaj se v nas sploh dogaja. Le tako lahko resnično spoznamo sami sebe in le tako lahko smo kar smo. Vse ostalo je iluzija. Resničnost pa je čarobna, sanjska, neverjetna. Svetla!