Mislim, torej trpim
Naše misli so zelo močne. Z njimi soustvarjamo resničnost.
To pomeni, da če imamo temne misli, tudi pomagamo ustvarjati temno resničnost.
Ko se naš pogled na dano situacijo spremeni in začnemo drugače misliti o nečem, se tudi situacija sama lahko spremeni.
Kadar povsem prenehaš razmišljati o stvareh in okoliščinah, v katerih si, in to tišino preneseš tudi na nivo čustev in občutkov, vidiš, da negativno in pozitivno nimata absolutnega smisla.
Preskok iz nenehnega notranjega dvogovora v stanje tišine se zdi v začetku težaven, a z vajo to postane zelo enostavna zadeva. Pri tem si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami. Meni zelo pomaga aktivna meditacija z dihanjem.
Stanje brez misli in občutkov strahu, negotovosti, zmedenosti, jeze, žalosti, dvoma, brez katerihkoli negativnih občutkov, odpira čaroben prostor brezpogojni ljubezni in miru, stanju popolnosti, kjer neposredno vemo, da je čisto vse tako, kot mora biti. To nas neizmerno veseli, čutimo res božansko radost in iz nas vre brezpogojen, brezskrben smeh.
Čutimo lahko popolno sprejemanje samega sebe, in sprevidimo, da to pomeni tudi brezpogojno sprejemanje vsega kar je. Vidimo sto in eno stvar na sebi, ki nam je res všeč, zaradi katere se imamo globoko radi, in to zraste v brezpogojno ljubezen do sebe, kar pomeni tudi brezpogojno ljubezen do vsega kar je. Občutek je tako močan, da za vedno spremeni tvoje življenje. Veš, da je to tvoje resnično stanje in da je vse ostalo iluzija.
Zakaj bi si izbrali, da je občutek neusahljive radosti in ljubezni iluzija? In trpljenje resničnost? Kruta resničnost. Dovolj tega sanjarjenja! Treba je biti praktičen, realen. Brezpogojna ljubezen in smeh sta že v redu, ampak treba je tudi poskrbeti za otroke, zaslužiti denar za streho nad glavo...
Zakaj je to nezdružljivo? Ali res le v potu svojega truda lahko zaslužimo za preživetje? Si res ne zaslužimo popolnega življenja brez trpljenja?
Vse to je stvar stare paradigme, kjer si se lahko učil le skozi trpljenje. Kjer si moral izkusiti temo in zlo, da bi lahko cenil svetlobo in dobro. Da si lahko izbral. Ko si premagal skušnjavo.
V novi paradigmi, ki je že veselo tukaj, ni več dvojnosti Svetloba/Tema, pač pa je dvojnost Svetloba/Ljubezen. Pomen karme je zdaj drugačen. Karme ni treba več odplačevati, uravnovešati. V vsakem trenutku lahko prekličemo vse stare pogodbe in ustvarimo nove, ali delujemo brez pogodb. Brez zakonov in brez omejitev. Mi sami smo edina in najvišja avtoriteta za svojo resničnost. Za svojo usodo. Samo mi, naš višji jaz, kar smo v resnici mi, ve, kaj je naše poslanstvo, čemu smo prišli na ta svet. Nihče nam ne more povedati, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Niti to, kakšna pravila igre za nas veljajo. Mi sami jih določamo in izbiramo. To je princip svobodne volje v novi paradigmi, ki smo jo ustvarili vsi skupaj.
Kdor trdno verjame, da je vse to fantazija, iluzija, naj sam poskusi delovati iz stanja brezpogojne ljubezni samo en dan. Samo eno uro. Videl boš, da se bo spremenilo več kot le tvoj pogled.
Najprej se ti bo res spremenil pogled in ne bo te več motilo, če bodo sosedje preglasno navijali glasbo, ali če bo hrana imela slab okus, ali če se boš polil s paradižnikovo juho po novih hlačah, ali če ne boš našel parkirnega prostora, ali celo če se boš zaletel z avtom v steber, ki ga nisi videl. Ne boš več trpel, če te ne bodo slišali, če te ne bodo sprejemali, če te partner ne bo imel rad. Z brezpogojno ljubeznijo do sebe ne boš več iskal potrditve in ljubezni zunaj sebe in že to pripelje do zdravljenja.
A zgodilo se bo še več. Opazil boš, da se ti vse manj in manj dogajajo neprijetne reči v življenju. Prodajalci bodo prijazni, celo policaji bodo ob tvojem prekršku neverjetno uvidevni in razumevajoči. Parkirni prostori bodo vedno na voljo. Nezgode se ti praktično ne bodo več pripetile. Tudi zbolel boš res redkokdaj. Zdelo se ti bo, da imaš kar posebno srečo v vsem, česarkoli se boš lotil. Našel boš svoje darove, svojo samostojnost, svojo moč. Svojo resnično ustvarjalnost.
Vedel boš, da nič od tega ni iluzija ali naključje. Iluzija je staro stanje slabega počutja, kjer ti vedno nekaj manjka. In kar ti manjka, je brezpogojna ljubezen, predvsem in najprej do sebe. Manjka ti tvoj občutek povezanosti s svojim višjim jazom in z vsem kar obstaja. Ker ti si ves čas povezan, le zavedaš se ne tega.
Ko boš v stanju notranje tišine in zavestne prisotnosti, morda med meditacijo z dihanjem, odprl svoje srce na stežaj, boš čutil vibracijo svojega višjega jaza, svoje lastne energije, kako se pretaka po tvojem bitju. Nobenega dvoma ne boš imel, da si to ti. Takrat boš začutil brezpogojno ljubezen. Videl boš, kako je to enostavno. Treba se je le pogumno odločiti, tvegati, in poskusiti. Vsak lahko poskusi. Vsak, kdor poskusi, je presenečen nad lepoto občutkov, nad enostavnostjo tehnike. Čudi se, zakaj več ljudi ne pozna tega, zakaj več ljudi ne počne tega. Zakaj se to ne uči v šolah, v vrtcih? Morda se bo, kmalu...
Vprašaj se, koliko si pripravljen tvegati za ljubezen. Kako trdno si pripravljen stati za tem, kar čutiš, da se prebuja v tvojem srcu. Samo od tebe je odvisno. In ni razloga za odlašanje. Če to bereš, je pravi čas zdaj. <3
To pomeni, da če imamo temne misli, tudi pomagamo ustvarjati temno resničnost.
Ko se naš pogled na dano situacijo spremeni in začnemo drugače misliti o nečem, se tudi situacija sama lahko spremeni.
Kadar povsem prenehaš razmišljati o stvareh in okoliščinah, v katerih si, in to tišino preneseš tudi na nivo čustev in občutkov, vidiš, da negativno in pozitivno nimata absolutnega smisla.
Preskok iz nenehnega notranjega dvogovora v stanje tišine se zdi v začetku težaven, a z vajo to postane zelo enostavna zadeva. Pri tem si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami. Meni zelo pomaga aktivna meditacija z dihanjem.
Stanje brez misli in občutkov strahu, negotovosti, zmedenosti, jeze, žalosti, dvoma, brez katerihkoli negativnih občutkov, odpira čaroben prostor brezpogojni ljubezni in miru, stanju popolnosti, kjer neposredno vemo, da je čisto vse tako, kot mora biti. To nas neizmerno veseli, čutimo res božansko radost in iz nas vre brezpogojen, brezskrben smeh.
Čutimo lahko popolno sprejemanje samega sebe, in sprevidimo, da to pomeni tudi brezpogojno sprejemanje vsega kar je. Vidimo sto in eno stvar na sebi, ki nam je res všeč, zaradi katere se imamo globoko radi, in to zraste v brezpogojno ljubezen do sebe, kar pomeni tudi brezpogojno ljubezen do vsega kar je. Občutek je tako močan, da za vedno spremeni tvoje življenje. Veš, da je to tvoje resnično stanje in da je vse ostalo iluzija.
Zakaj bi si izbrali, da je občutek neusahljive radosti in ljubezni iluzija? In trpljenje resničnost? Kruta resničnost. Dovolj tega sanjarjenja! Treba je biti praktičen, realen. Brezpogojna ljubezen in smeh sta že v redu, ampak treba je tudi poskrbeti za otroke, zaslužiti denar za streho nad glavo...
Zakaj je to nezdružljivo? Ali res le v potu svojega truda lahko zaslužimo za preživetje? Si res ne zaslužimo popolnega življenja brez trpljenja?
Vse to je stvar stare paradigme, kjer si se lahko učil le skozi trpljenje. Kjer si moral izkusiti temo in zlo, da bi lahko cenil svetlobo in dobro. Da si lahko izbral. Ko si premagal skušnjavo.
V novi paradigmi, ki je že veselo tukaj, ni več dvojnosti Svetloba/Tema, pač pa je dvojnost Svetloba/Ljubezen. Pomen karme je zdaj drugačen. Karme ni treba več odplačevati, uravnovešati. V vsakem trenutku lahko prekličemo vse stare pogodbe in ustvarimo nove, ali delujemo brez pogodb. Brez zakonov in brez omejitev. Mi sami smo edina in najvišja avtoriteta za svojo resničnost. Za svojo usodo. Samo mi, naš višji jaz, kar smo v resnici mi, ve, kaj je naše poslanstvo, čemu smo prišli na ta svet. Nihče nam ne more povedati, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Niti to, kakšna pravila igre za nas veljajo. Mi sami jih določamo in izbiramo. To je princip svobodne volje v novi paradigmi, ki smo jo ustvarili vsi skupaj.
Kdor trdno verjame, da je vse to fantazija, iluzija, naj sam poskusi delovati iz stanja brezpogojne ljubezni samo en dan. Samo eno uro. Videl boš, da se bo spremenilo več kot le tvoj pogled.
Najprej se ti bo res spremenil pogled in ne bo te več motilo, če bodo sosedje preglasno navijali glasbo, ali če bo hrana imela slab okus, ali če se boš polil s paradižnikovo juho po novih hlačah, ali če ne boš našel parkirnega prostora, ali celo če se boš zaletel z avtom v steber, ki ga nisi videl. Ne boš več trpel, če te ne bodo slišali, če te ne bodo sprejemali, če te partner ne bo imel rad. Z brezpogojno ljubeznijo do sebe ne boš več iskal potrditve in ljubezni zunaj sebe in že to pripelje do zdravljenja.
A zgodilo se bo še več. Opazil boš, da se ti vse manj in manj dogajajo neprijetne reči v življenju. Prodajalci bodo prijazni, celo policaji bodo ob tvojem prekršku neverjetno uvidevni in razumevajoči. Parkirni prostori bodo vedno na voljo. Nezgode se ti praktično ne bodo več pripetile. Tudi zbolel boš res redkokdaj. Zdelo se ti bo, da imaš kar posebno srečo v vsem, česarkoli se boš lotil. Našel boš svoje darove, svojo samostojnost, svojo moč. Svojo resnično ustvarjalnost.
Vedel boš, da nič od tega ni iluzija ali naključje. Iluzija je staro stanje slabega počutja, kjer ti vedno nekaj manjka. In kar ti manjka, je brezpogojna ljubezen, predvsem in najprej do sebe. Manjka ti tvoj občutek povezanosti s svojim višjim jazom in z vsem kar obstaja. Ker ti si ves čas povezan, le zavedaš se ne tega.
Ko boš v stanju notranje tišine in zavestne prisotnosti, morda med meditacijo z dihanjem, odprl svoje srce na stežaj, boš čutil vibracijo svojega višjega jaza, svoje lastne energije, kako se pretaka po tvojem bitju. Nobenega dvoma ne boš imel, da si to ti. Takrat boš začutil brezpogojno ljubezen. Videl boš, kako je to enostavno. Treba se je le pogumno odločiti, tvegati, in poskusiti. Vsak lahko poskusi. Vsak, kdor poskusi, je presenečen nad lepoto občutkov, nad enostavnostjo tehnike. Čudi se, zakaj več ljudi ne pozna tega, zakaj več ljudi ne počne tega. Zakaj se to ne uči v šolah, v vrtcih? Morda se bo, kmalu...
Vprašaj se, koliko si pripravljen tvegati za ljubezen. Kako trdno si pripravljen stati za tem, kar čutiš, da se prebuja v tvojem srcu. Samo od tebe je odvisno. In ni razloga za odlašanje. Če to bereš, je pravi čas zdaj. <3
Comments
Post a Comment