Odpor NI nekoristen

Danes bomo govorili o odporu.
Za začetek boš morda naletel na velik odpor, da bi tole sploh bral. Bi želel pogledati skozi to, spoznati za kaj v resnici gre in odkod prihaja? Beri naprej.
Če si prišel do sem, morda res nimaš nobenega odpora do poslušanja drugih, morda nimaš zoprnega občutka, da nimaš časa za vse to, da že veš vse, kar je za vedeti o odporu. Morda čutiš le brezpogojno zaupanje in ljubezen in lahko počneš kar se ti zdi brez vsakega odpora. Ali pa si morda začutil odpor, a se je nekaj v tebi uspelo preriniti skozenj, morda radovednost, ali pa neka nerazložljiva zvestoba avtorju tega besedila, ali pa zgolj želja, da bi nekomu dokazal, da se moti. Iskreno povedano, jaz čutim odpor do pisanja o tem. Nekaj mi šepeta v umu: to je bebavo, nihče ne bo tega nikdar bral, dolgočasno je, elementarno, otročje, brez vrednosti - prav tako, kot si ti sam. Opazujem lahko svoje telo, kako se začenja odzivati na te napadalne misli, postaja togo, ramena so napeta, obraz je resen in nekoliko žalosten, oči izgubljajo blesk. Celoten sistem se ugaša. Kdo je ta šepetalec, se sprašujem. Beri naprej.
Že kar nekajkrat sem pisal o tujih energijah, ali entitetah, ali flyerjih, ali senčnih energijah, kot jih osebno imenujem. Kaj so že to? Pravzaprav ne bi moglo biti bolj enostavno.
Mi, človeška bitja, smo hibrid med Duhom in Resničnostjo, med Nebesi in Zemljo, med Nagualom in Tonalom, smo otroci obeh, enakovredno, in največkrat začnemo izgubljati zavedanje tega popolnega ravnovesja kmalu po rojstvu. A to je druga zgodba, ki bo povedana kdaj drugič. Dejstvo je, da smo zgrajeni iz dveh inherentnih virov energije, ki sta naši, ki sta mi, bolj pravilno rečeno. Naša zemeljska energija, naš "običajni" jaz skozi naš kognitivno-zaznavni interpretativni sistem tvori naše fizično telo, naša čustva, in naš um. Na vrhu tega se poraja naš ego, ki je pravzaprav zgolj manifestacija našega istovetenja z našim jazom, ali s čimerkoli drugim, konec koncev. Po drugi strani pa imamo/smo tudi bolj eterična energija, višji jaz, ki je povsem nerazložljiv, celo nespoznaven, v svojem bistvu. Zaznavamo in spoznavamo lahko le njegove učinke na naš jaz, na našo zemeljsko energijo. Kadar se tega zavedamo, s pomočjo kake meditacije ali morda tehnike aktivnega dihanja, lahko zaznavamo zlitje, vstopanje energije našega višjega jaza v naše telo, kot vibracijo ali kot kak drug prijeten in poznan občutek. Energija višjega jaza je čista magija, če se tako izrazim. Premore neskončno moč ustvarjanja/spreminjanja resničnosti, tako da sploh ni pretiravanje, če rečemo, da lahko povzroči vsako zdravljenje, ki ga naše telo potrebuje. In ko rečem telo, s tem tu mislim na fizično, čustveno in umsko telo. Celo ego lahko vidimo kot telo. Zdravljenje vpliva na vse kar smo.
Kadarkoli se nam zgodi nekaj slabega, kadarkoli nam nekdo reče nekaj negativnega, mi pa temu verjamemo, s tem odpremo vrata in dobesedno povabimo naprej nekaj tujega v svoje telo. Poudarek je na "verjamemo". Kar verjamemo, to ustvarjamo, manifestiramo. Kar resnično verjamemo, brez sence dvoma. To je naša čarobna palica, naša prava moč. Kadar torej verjamemo, da nismo vredni, skozi to oblikujemo sebe in našo celotno resničnost, da ustreza temu prepričanju. In res, nikoli ne bomo vredni, dokler bomo temu verjeli. Pa tudi drugi se bodo pridružili tej igri. Ujeli se bodo v našo resničnost in jo začeli podpirati tudi sami - razen če se polno zavedajo, kaj se pri tem dogaja - se pravi, če so razsvetljeni - in ne bodo želeli sodelovati pri igranju teh vlog.
Kar v takih prelomnih trenutkih svojega življenja povabimo v svoje telo, je tuja energija - tuja v smislu, da ni človeška, da niti ni iz tega Vesolja. Ne pravim, da je zla ali slaba, je le drugačna. Če res hočemo igrati igro označevanja in razporejanja vsega, lahko začasno rečemo, da je tuja energija temna, medtem ko je naša lastna energija svetla. Sam raje tej tuji energiji rečem senčna energija, ker jo zaznavam kot prikrito, nevidno, skrito pred našo lastno svetlobo. Še bolj pravilno bi bilo, če bi jo imenovali ne senčna, temveč tista, ki sence meče. Ampak ne verjamem, da bi to karkoli spremenilo.
Pomembno se je zavedati, da senčne energije nimajo nad nami prav nobene moči. So povsem inertne in ne morejo neposredno vplivati na našo resničnost. Vedno smo mi tisti, ki ustvarjamo svojo resničnost. Kar pa se pravzaprav dogaja, je to, da so senčne energije na svoj način mojstri manipulacije in spletkarjenja. Načrtujejo super-ustvarjalne manevre, in to počnejo že od pamtiveka. Pravi strokovnjaki so v nečem, v čemer mi morda včasih - vsaj tako so nas prepričali - nismo najboljši: v sodelovanju. Vse senčne energije so popolnoma in povsem povezane med seboj, kot velikanska temna mreža hipnotičnega zavajanja. In ves čas šepetajo, nenehno. Naš kognitivni sistem dosegajo naravnost skozi naš um. Lahko celo rečemo, da se nam pravzaprav kažejo, kot da so naš um. Dan za dnem, leto za letom, nam pripovedujejo zgodbe, žalostne, slabe, negativne zgodbe, ki jim hočeš nočeš slej ko prej moramo verjeti. Iz nas naredijo svoje najbolj posvečene sledilce. Ne. Še huje je. Si slišal, kaj je bila največja ukana, ki nam jo je hudič zagodel? Prepričal nas je, da ne obstaja. In kako mu je to uspelo? Hočem reči, saj vendar lahko vsi jasno vidimo vse težave, slabe reči, zlo v svetu? Kdo pa potem počne vsa ta grozodejstva? Ja, mi vendar. Mi smo hudič. Prepričal nas je, da smo mi on. Mi pa to tako enostavno sprejemamo. "Seveda," razmišljamo, "mi smo oboje, svetloba IN tema. Saj je ja logično. Smo dobri, a zraven smo tudi malce zlobni. Nekateri pa so celo malo bolj zlobni, kot Hitler, ki je postal kar simbol zlobnega človeka..." No, zagotavljam ti, da smo vsi čista brezpogojna ljubezen/svetloba, prav vsak od nas. Niti sledu "teme" ni v nas, v bistvu naše lastne energije. Vse sence, ki so se prikradle v naše bitje, niso mi. In še bolj pomembno je to, da je samo od naše svobodne volje odvisno, ali te senčne energije lahko vstopijo in ostanejo v nas. Kar pomeni, da lahko kadarkoli hočemo prekličemo vse pogodbe, ki smo jih sklenili z njimi. Ja, res je tako enostavno. Izbira je naša.
A težava ostaja v tem, da smo dejansko nezmožni zaznati prisotnost senčnih energij v naših telesih neposredno, iz prve roke. Vidimo lahko le posledice, učinke, in v zvezi s tem so nam popolnoma oprali možgane, tako da sedaj verjamemo, da smo mi sami tisti, ki počnemo vse slabe stvari, ki mislimo zle misli, in ki čutimo temna, napačna čustva. Kaj lahko torej storimo? Ali lahko sploh karkoli naredimo, razen da vstopimo v luč, se razsvetlimo in postanemo uresničeni mojstri, karkoli že to pomeni? Ja, pravzaprav lahko nekaj naredimo. Beri naprej.
Samo na en način lahko opazimo in prepoznamo prisotnost in delovanje senčnih energij v nas. Skozi odpore. Kadarkoli naletimo na kakršenkoli odpor v svojem vsakdanjem življenju, smo lahko precej prepričani, da se je neka senčna energija začela prožiti v nas. V tej točki smo še vedno v položaju, ko se lahko izognemo temu, da nas senčna energija povleče v svojo negativnost. Ko pa se enkrat prepustimo jezi, ali strahu, ali žalosti, ali ljubosumju, ali katerimkoli drugim negativnim čustvom, izgubimo sami sebe, pozabimo kdo v resnici smo. Naše zavedanje vsrka senčna energija, ki praktično živi v našem telesu in se prehranjuje z našo energijo/zavestjo. Razjezimo se, na primer, in skoraj povsem pozabimo na resničnost izven trenutnega konteksta. In trenutni kontekst se ves čas na novo zapisuje, tke, super-ustvarjalno, v resničnem času, s strani nas samih, pod vplivom stalnega šepetanja senčnih energij. Mi to počnemo, mi si izmišljujemo razloge za našo jezo, utemeljitve, dokaze, zgodovino, priče, sodnika in poroto, dejstva, vse, kar se prilega okoliščinam, kar podpira našo požrešno potrebo, da smo in da ostanemo jezni. Vse to je praktično nemogoče razumeti ali verjeti, če tega nismo izkusili sami, pri polni zavesti. A tako to gre. Ko zopet odpremo svoje srce, nekako, kakorkoli že, lahko vse to zelo jasno vidimo. Ali pa lahko preprosto pozabimo, zakaj smo sploh že bili jezni. Ni več važno.
Senčne energije žrejo našo lastno energijo in zavest. To je njihova hrana, tako rečeno. Pomagale nam bodo ostati živi in pri zavesti ravno toliko, da jim bomo lahko priskrbeli slasten obrok, a nič več kot to. Zelo so pazljive, da nam ne dovolijo uspevati, saj jim je popolnoma jasno, da če bi se enkrat preveč prebudili, ne bi nikoli več prišli nazaj. Morda lahko res najdemo način, kako jih lahko odkrijemo, razkrinkamo in dokončno prekličemo pogodbo z njimi in jih izpustimo ven iz našega bitja. Kako lahko to storimo, je tema za naslednjič. Zdajle bomo govorili le o načinu, kako lahko senčne energije zaznamo v sebi. Beri naprej.
Je skrajno preprosto. Ko nam je čisto v redu in se nato zgodi nekaj kar nam ne odgovarja, nekaj kar nas nekoliko vznejevolji, nekaj česar res ne maramo - to je pravi trenutek, da popolnoma odpremo svoje tretje oko. Morda gre samo za nekaj, kar je nekdo rekel, s čimer se težko strinjamo. Ali pa se zavoljo tistega počutimo ogrožene. Ponavadi se temu pridruži močan občutek, da imamo prav, in potreba, da bi to zagovarjali. Morda se počutimo, kot da bi nam nekdo hotel vzeti nekaj dragocenega in se moramo zato pred tem zaščititi. Karkoli se nam zdi moteče. Karkoli nam prevzame pozornost na negativen način, in pri tem začutimo potrebo, da bi se na to odzvali, ali da se ne bi odzvali, da bi zbežali proč. Saj veš, o čem govorim. Na kratko povedano, kadarkoli si prepričan, da ti skuša nekdo ali nekaj narediti nekaj, ti pa bi se rad temu uprl. Zato odpor.
Obstaja bistvena razlika med odporom in med "visoko kvalitetnim ne-jem". Imamo svobodno voljo. S svojim življenjem lahko počnemo karkoli želimo. Če kdo od nas zahteva, da bi storili nekaj, česar nočemo, lahko preprosto rečemo ne. Če je naše srce odprto in vibriramo z brezpogojno ljubeznijo, je naš ne visoko kvaliteten, tako rečeno. Prihaja od našega pravega jaza in je pristen izraz naše svobodne volje. Nobenega odpora ne čutimo in ni nam težko reči ne. Po drugi strani pa se niti ne počutimo posebno dobro ali upravičeno, da bi rekli ne. Tak naš ne nam ne daje nobene moči nad tistim, komur rečemo ne. Ne gre za boj za premoč. Vse je gladko in v redu, in seveda, če imajo tudi drugi svoje srce odprto kot ti, bo tvoj ne upoštevan s spoštovanjem in sprejemanjem. In kadarkoli se v igro vmeša kaka senčna energija, na tvoji ali na njihovi strani, se takoj pojavi odpor. Kadar se oglasi senčna energija v drugih, ti pa ostaneš v svojem odprtem srcu, lahko vidiš odpor in negativnost v njih zelo jasno. A odpori in negativnost so žal nalezljivi. Aktivirana senčna energija bo skočila, kot divja zver, z enega človeka na drugega, da bi tudi drugega podjarmila. Če si pozoren in visoko vibriraš, se lahko preprosto umakneš s poti, ali pa rečeš visoko kvaliteten ne kar naravnost senčni energiji. Kajti na noben način se ti ne more pripetiti čisto nič slabega, pa tudi nič dobrega, brez tvojega strinjanja, brez tvojega dovoljenja. To je zakon svobodne volje. In senčne energije skušajo ta zakon prekršiti in manipulirajo s teboj, ko ti nenehno šepetajo na ušesa tvojega uma. Ko jim začneš enkrat verjeti - in res jim - praktično odpišeš svojo svobodno voljo in daš svojo moč njim na razpolago. Pa vendarle jo lahko tudi spet vzameš nazaj, in to kadarkoli.
Kaj lahko storiš, ko opaziš svoj odpor? Najprej se prepričaš, da je tvoje srce res odprto. To je vedno prvi korak. A predpogoj, da sploh lahko narediš kakršenkoli korak, je zavedanje. Brez zavedanja nihče ne more narediti prav ničesar. Tudi drugim ne moreš nikoli pomagati pri njihovih odporih, če se ne zavedajo, kaj se v resnici dogaja. Če se zavedaš - in nihče niti tega ne ve, pravzaprav, kaj to sploh pomeni - če se zavedaš, imaš minimalno možnost, da spremeniš svojo usodo. Si v položaju, da lahko odgovoriš, namesto da se zgolj odzoveš. Razmisli o tem. Kadar deluješ na avtomatskem pilotu, takrat se odzivaš. Tvoje oči so prazne, ni te doma. Ko pa se zavedaš, je v tvojih očeh blesk, iskrica. Buden si. Izbiraš si, da boš odgovoril, in kako boš odgovoril. To je svobodna volja. In če hočeš nasloviti svoj odpor, je prva odločitev, ki jo sprejmeš, da si odpreš srce. Lahko globoko vdihneš, lahko se nasmehneš in se spomniš na nekaj v svojem življenju, za kar si hvaležen, na nekaj, zaradi česar se imaš rad. Odpreš svoje srce in začutiš vibracijo brezpogojne ljubezni. In naslednji korak je enostaven: jasno vidiš kaj se dogaja in kaj bi rad v zvezi s tem naredil. Če si pripravljen, se lahko soočiš s svojimi demoni, s svojimi strahovi, ki pravzaprav sploh niso tvoji, kot tedaj sprevidiš. Obstaja ogromno metod za obdelavo in izpustitev strahov in negativnosti, senčnih energij. Kar takoj in tam lahko ustvariš svojo neupogljivo namero, da boš to naredil.
Ključno pri vsem tem je to, da se ti širi zavedanje o tem, kar se skrivoma dogaja v tebi. Začenjaš se zavedati, da v tebi prebiva nekaj tujega. Začenjaš se zavedati, da je tvoje bistvo čista svetloba/ljubezen in da je vsa negativnost tuja, še posebej pa se začenjaš zavedati tega, da se lahko s svojo svobodno voljo odločiš in prekličeš vse pogodbe, sklenjene s senčnimi energijami, in jih ljubeče izpustiš ven iz sebe. In zavedaš se, da je odpor znak, da se bo sprožila senčna energija v tebi čez minuto ali dve. Če jo hočeš prenehati hraniti, moraš nehati verjeti tistemu, kar ti prišepetava, in ji s tem preprečiti, da se v tebi aktivira in prevzame tvojo zavest, spet in spet. Zelo pomembna vaja je, da si venomer pozoren in zaznaš, kadar se ti nabira odpor, s polnim zavedanjem kaj to pomeni. Odpor te bo, po definiciji, vsakič poskusil prepričati, da je bolje odnehati, se predati, in še enkrat zamenjati strani in delati za temno stran. Njegovi argumenti in logično sklepanje bodo vedno slišati zelo prepričljivi in smiselni - zdeli se bodo Resnični. Samo naše polno zavedanje nam lahko pomaga ostati na vrhu situacije, se nasmehniti odporu in narediti potrebne korake za odpiranje svojega srca. Pomaga nam lahko dejstvo, da če se je odpor pojavil in smo ga bili sposobni opaziti in prepoznati, to nesporno pomeni, da smo pripravljeni tudi soočiti se z njim, nasloviti in očistiti senčne energije, ki se skrivajo za tem odporom. Preden dospemo do te točke pripravljenosti, nam nikoli ne uspe ujeti svojega odpora s polno zavestjo - pač pa nas preprosto potepta in nas nato požrejo senčne energije. Kadar se torej zavedamo svojega odpora, je čas, da se z njim soočimo. Ne čakaj niti sekunde več. Tvoje celotno življenje se ti bo spremenilo tako drastično, da se tega niti ne da opisati, ko se boš enkrat soočil s senčno energijo v sebi. To je namreč edina razlika med nebesi in peklom, tukaj na naši Materi Zemlji.
Povsod se zdaj odpira prostor za ljubeče naslavljanje odporov in senčnih energij. Saj že odhajajo in se poslavljajo od nas. Vstopili smo v novo paradigmo, kjer dvojnost svetloba/tema ne obstaja več, in namesto nje nastopa dvojnost svetloba/ljubezen. Naša veličastna naloga je, da utrdimo to manifestacijo, da jo pripeljemo sem v našo resničnost povsem do konca iz višin Duha v globine našega Vesolja. To počnemo v svojih lastnih telesih in s tem to počnemo v našem Vesolju.
Le zavedaj se, kdo v resnici si. <3