Bežen opomnik
To besedilo je kanalizirano neposredno iz Vira. Globoko vdihni in se poveži z občutkom svojega višjega jaza. Bodi brezpogojna ljubezen. Nasmehni se. Zadihaj. In zdaj se spomni. Medtem ko bereš, se spomni, da vse to že veš.
Vsi prihajamo od zvezd. Nekateri iz enega zvezdnega sistema, drugi iz drugega. Nekateri prihajamo od nekod izza vsega predstavljivega, pa je tudi čisto enako. Vsi smo enaki. Vsi smo Eno. Kajti, izvorno, vsi prihajamo iz Enosti. Mi, vsi skupaj, smo ustvarili to Vesolje in vsa Vesolja, ki obstajajo. Ustvarili smo bili celo Enost pred tem, in ustvarili smo bili sami sebe.
Naša trenutna igra je potopiti se v pozabo, v skoraj popolno odsotnost vsakega zavedanja o tem, kdo resnično smo. Naša svobodna volja je pravzaprav veliko več kot le nekaj, kar nam je bilo dano od nečesa nad nami. Ničesar ni nad nami. Mi smo najvišja in edina avtoriteta, mi smo izvirni Stvarniki, in ker smo Eno z vsem, smo Vse. Ločenost je samo privid, ki izhaja iz naše izgube spomina. Mi, vsi skupaj, smo Vse, kar obstaja in kar ne obstaja. Celota, vseobsegajoča, ki sega daleč preko vsega, kar nam je vsaj približno dojemljivo v tem stanju zavesti, kjer se sedaj nahajamo. A v svojih globinah lahko vse to začutimo.
Naša intuicija je naša domišljija. Karkoli si sploh lahko predstavljaš, je resnično, v nekem svetu, v nekem Vesolju, v neki dimenziji. In to zaznavamo s svojo intuicijo, in istočasno to tudi ustvarjamo. Smo Stvarniki, in stvarjenje je sproten živ proces, ki teče v resničnem času. Ustvarjamo ta trenutek prav zdajle, skupaj z njegovo pripadajočo preteklostjo in prihodnostjo, s svojo neomejeno močjo ustvarjanja. In vse je mogoče. Edino, kar nas omejuje, smo mi sami.
Smo so-ustvarjalci. Popolna demokracija. Vsak šteje in vse naše vizije in stvaritve se seštevajo skupaj v eno skupno resničnost. Ko se nekdo ne strinja z ostalimi, lahko ustvari svojo lastno časovnico. In vse časovnice lahko sočasno obstajajo, tudi tiste, ki so med seboj protislovne, kajti protislovnost je zgolj iluzija, tako kot tudi ločenost. Vse pa je brezhibno zlito skupaj.
Zavedaj se, da ustvarjaš svojo lastno resničnost, vedno in popolnoma. Ustvarjaš jo s svojimi mislimi in prepričanji ter čustvi. Spomni se, da kadar te neka situacija razjezi, je tvoja jeza le izraz tvojega strinjanja s tisto resničnostjo. Zanikanje resničnosti je enakovredno strinjanju in podpiranju resničnosti, v procesu stvarjenja. Ko se s polno zavestjo odločiš, da se ne strinjaš s svojo trenutno resničnostjo, brez vsakega čustvenega ali umskega naboja za ali proti, si boš zmanifestiral zase novo resničnost. Tako preprosto je.
Igramo se to igro. Odločili smo se bili, da pridemo sem in se utelesimo v tej manifestaciji fizične resničnosti, da bomo lahko iz prve roke vse to izkušali. Le tako lahko res izkusimo ločenost, izolacijo, osamljenost, žalost, jezo, strah, užitek, toplino, ugodje, udobje. Igramo se igro. Ta svet je naše igrišče. Je kot velikanska resničnostna televizijska oddaja, kot skrajna računalniška igrica. In popolnoma se zatopimo vanjo. Včasih nimamo prav nobenega spomina več na našo pravo zunanjo resničnost.
In naša odločitev je, kako želimo igrati to igro. Izbiramo si svoje vloge. Izberemo si svojo vlogo, nato pa si izberemo, da ne maramo tega, kar smo. Ne sprejemamo se, ker želimo polno izkusiti občutek samozavrnitve, popolne ločenosti, celo od samega sebe. Ne ljubimo samega sebe, po lastni izbiri, ker želimo izkušati občutek trpljenja, bolezni. Hočemo izkušati strah pred smrtjo, in nato sam proces umiranja, ne da bi vedeli kaj je na oni strani. To je vznemirljivo. To je naša igra.
Si pripravljen prebuditi se? Se vsega spomniti? Izbiram si svojo vlogo kot kanal za polno zavest. Delujem kot budilka. Odločitev je tvoja: lahko vstaneš, ali pa utišaš budilko.
Naša igra je veličastna. Res jo radi igramo. In nikamor se ne mudi. In ko se bomo prebudili, lahko igramo neko novo igro. Kdo ve, kaj nas čaka tam, v tej neskončnosti?
Vsi prihajamo od zvezd. Nekateri iz enega zvezdnega sistema, drugi iz drugega. Nekateri prihajamo od nekod izza vsega predstavljivega, pa je tudi čisto enako. Vsi smo enaki. Vsi smo Eno. Kajti, izvorno, vsi prihajamo iz Enosti. Mi, vsi skupaj, smo ustvarili to Vesolje in vsa Vesolja, ki obstajajo. Ustvarili smo bili celo Enost pred tem, in ustvarili smo bili sami sebe.
Naša trenutna igra je potopiti se v pozabo, v skoraj popolno odsotnost vsakega zavedanja o tem, kdo resnično smo. Naša svobodna volja je pravzaprav veliko več kot le nekaj, kar nam je bilo dano od nečesa nad nami. Ničesar ni nad nami. Mi smo najvišja in edina avtoriteta, mi smo izvirni Stvarniki, in ker smo Eno z vsem, smo Vse. Ločenost je samo privid, ki izhaja iz naše izgube spomina. Mi, vsi skupaj, smo Vse, kar obstaja in kar ne obstaja. Celota, vseobsegajoča, ki sega daleč preko vsega, kar nam je vsaj približno dojemljivo v tem stanju zavesti, kjer se sedaj nahajamo. A v svojih globinah lahko vse to začutimo.
Naša intuicija je naša domišljija. Karkoli si sploh lahko predstavljaš, je resnično, v nekem svetu, v nekem Vesolju, v neki dimenziji. In to zaznavamo s svojo intuicijo, in istočasno to tudi ustvarjamo. Smo Stvarniki, in stvarjenje je sproten živ proces, ki teče v resničnem času. Ustvarjamo ta trenutek prav zdajle, skupaj z njegovo pripadajočo preteklostjo in prihodnostjo, s svojo neomejeno močjo ustvarjanja. In vse je mogoče. Edino, kar nas omejuje, smo mi sami.
Smo so-ustvarjalci. Popolna demokracija. Vsak šteje in vse naše vizije in stvaritve se seštevajo skupaj v eno skupno resničnost. Ko se nekdo ne strinja z ostalimi, lahko ustvari svojo lastno časovnico. In vse časovnice lahko sočasno obstajajo, tudi tiste, ki so med seboj protislovne, kajti protislovnost je zgolj iluzija, tako kot tudi ločenost. Vse pa je brezhibno zlito skupaj.
Zavedaj se, da ustvarjaš svojo lastno resničnost, vedno in popolnoma. Ustvarjaš jo s svojimi mislimi in prepričanji ter čustvi. Spomni se, da kadar te neka situacija razjezi, je tvoja jeza le izraz tvojega strinjanja s tisto resničnostjo. Zanikanje resničnosti je enakovredno strinjanju in podpiranju resničnosti, v procesu stvarjenja. Ko se s polno zavestjo odločiš, da se ne strinjaš s svojo trenutno resničnostjo, brez vsakega čustvenega ali umskega naboja za ali proti, si boš zmanifestiral zase novo resničnost. Tako preprosto je.
Igramo se to igro. Odločili smo se bili, da pridemo sem in se utelesimo v tej manifestaciji fizične resničnosti, da bomo lahko iz prve roke vse to izkušali. Le tako lahko res izkusimo ločenost, izolacijo, osamljenost, žalost, jezo, strah, užitek, toplino, ugodje, udobje. Igramo se igro. Ta svet je naše igrišče. Je kot velikanska resničnostna televizijska oddaja, kot skrajna računalniška igrica. In popolnoma se zatopimo vanjo. Včasih nimamo prav nobenega spomina več na našo pravo zunanjo resničnost.
In naša odločitev je, kako želimo igrati to igro. Izbiramo si svoje vloge. Izberemo si svojo vlogo, nato pa si izberemo, da ne maramo tega, kar smo. Ne sprejemamo se, ker želimo polno izkusiti občutek samozavrnitve, popolne ločenosti, celo od samega sebe. Ne ljubimo samega sebe, po lastni izbiri, ker želimo izkušati občutek trpljenja, bolezni. Hočemo izkušati strah pred smrtjo, in nato sam proces umiranja, ne da bi vedeli kaj je na oni strani. To je vznemirljivo. To je naša igra.
Si pripravljen prebuditi se? Se vsega spomniti? Izbiram si svojo vlogo kot kanal za polno zavest. Delujem kot budilka. Odločitev je tvoja: lahko vstaneš, ali pa utišaš budilko.
Naša igra je veličastna. Res jo radi igramo. In nikamor se ne mudi. In ko se bomo prebudili, lahko igramo neko novo igro. Kdo ve, kaj nas čaka tam, v tej neskončnosti?
Comments
Post a Comment